-
1 course
[ko:s]1) (a series (of lectures, medicines etc): I'm taking a course (of lectures) in sociology; He's having a course of treatment for his leg.) tečaj; zdravljenje2) (a division or part of a meal: Now we've had the soup, what's (for) the next course?) jed3) (the ground over which a race is run or a game (especially golf) is played: a racecourse; a golf-course.) dirkališče; igrišče4) (the path or direction in which something moves: the course of the Nile.) tok5) (the progress or development of events: Things will run their normal course despite the strike.) potek6) (a way (of action): What's the best course of action in the circumstances?) postopek•- in due course
- of course
- off
- on course* * *I [kɔ:s]nountek, potek, postopek; proga, pot, smer; krožek, študij, tečaj; plast; dirkališče; golfišče; korito; kariera; plural menstruacijain the course of — med, v tekuin due course — v določenem času, pravočasnoof course — seveda, vsekakor, naravnoto stay the course — vztrajati do konca, ne popustitito take a course for s.th. — ukreniti kajII [kɔ:s]1.transitive verbgnati, loviti, zasledovati (zajce s psi);2.intransitive verbteči, curljati; bežati -
2 saying
noun (something often said, especially a proverb etc.) izrek* * *[séiiŋ]noungovorjenje, govor; izjava; izrek, pregovor; življenjsko praviloas the saying is (goes) — kot pravijo, kot pravi pregovor -
3 without
1) (in the absence of; not having: They went without you; I could not live without him; We cannot survive without water.) brez2) (not: He drove away without saying goodbye; You can't walk along this street without meeting someone you know.) ne da bi* * *I [wiðáut]prepositionbrez; zunaj, izven, pred, z druge straniwithout doors — zunaj hiše, pred vratmiwithout doubt — brez dvoma, nedvomnowithout change railway brez prestopanjawithout end — brez konca, brezkončenwithout fail — zanesljivo, sigurnoto do (to be, to go) without — shajati (biti) brez, lahko pogrešatiit goes without saying — to se samo po sebi razume, tega ni treba (niti) rečihe passed me without taking off his hat — šel je mimo mene, ne da bi se odkrilII [wiðáut]adverb obsolete od zunaj, z zunanje strani; zunaj, zunaj hiše; brezIII [wiðáut]nounzunanja stran, zunanjostIV [wiðáut]conjunction( without that obsolete) če ne, razen čeyou cannot hear it without (that) you keep quiet — tega ne moreš slišati, če nisi pri miru (tih) -
4 understand
1. past tense, past participle - understood; verb1) (to see or know the meaning of (something): I can't understand his absence; Speak slowly to foreigners so that they'll understand you.) razumeti2) (to know (eg a person) thoroughly: She understands children/dogs.) poznati3) (to learn or realize (something), eg from information received: At first I didn't understand how ill she was; I understood that you were planning to leave today.) uvideti•- understanding 2. noun1) (the power of thinking clearly: a man of great understanding.) razum2) (the ability to sympathize with another person's feelings: His kindness and understanding were a great comfort to her.) razumevanje3) (a (state of) informal agreement: The two men have come to / reached an understanding after their disagreement.) sporazum•- make oneself understood- make understood* * *[ʌndəstaend]1.transitive verbrazumeti, umeti, pojmiti; razumeti se, spoznati se ( how to infinitive kako...); uvideti, spoznati, izkusiti; smatrati, misliti, predpostaviti, podrazumeti;2.intransitive verbrazumeti, imeti razum; biti informiran; obsolete zvedeti, slišatito understand about s.th. — biti informiran o čemto understand one another — razumeti se med seboj ( each other — eden drugega), zlágati se, harmoniratihe understands horses — razume se, spozna se na konjeI understand he died last week — zvedel sem (slišal sem, slišim), da je umrl pretekli tedenI understand that you spread these rumours — slišim (slišal sem, pravijo), da vi širite te govoriceam I to understand that this sum is meant to cover all expenses? — naj razumem (naj to pomeni), da naj ta vsota krije vse stroške?do I ( —ali am I to) understand that you refuse? — hočete s tem reči, da odklanjate?it is an understood thing that... — samo po sebi se razume, da...to give s.o. to understand — dati komu razumetito make s.o. understand — dati komu razumeti; razložiti komuto make o.s. understood in French — sporazume(va)ti se v francoščini, znati toliko francosko, da se sporazumemo (s kom)it must be clearly understood that if you go, you go alone — moramo si biti čisto na jasnem, da, če greste, greste samiwhat did you understand him to say? — kako ste razumeli njegove besede? -
5 tell
[tel]1) (to inform or give information to (a person) about (something): He told the whole story to John; He told John about it.) povedati2) (to order or command; to suggest or warn: I told him to go away.) reči3) (to say or express in words: to tell lies / the truth / a story.) govoriti4) (to distinguish; to see (a difference); to know or decide: Can you tell the difference between them?; I can't tell one from the other; You can tell if the meat is cooked by/from the colour.) prepoznati5) (to give away a secret: You mustn't tell or we'll get into trouble.) izklepetati6) (to be effective; to be seen to give (good) results: Good teaching will always tell.) poznati se•- teller- telling
- tellingly
- telltale
- I told you so
- tell off
- tell on
- tell tales
- tell the time
- there's no telling
- you never can tell* * *[tel]1.transitive verbpovedati, pripovedovati, reči; izreči, izraziti, izpovedati; izdati; (po)kazati (o uri); obvestiti, sporočiti, navesti, (ob)javiti, označiti; prikazati, razlagati, razjasniti, prepričevati, trditi; zapovedati, ukazati, naročiti; izmisliti; poznati, prepoznati, razlikovati, (raz)ločiti; parliament šteti (glasove)all told — (vzeto) v celem, v celoti, vse skupajtell me another! slang tega mi ne boš natvezel!I'll tell you the world American o tem sem prepričanto tell s.th. abroad — pripovedovati kaj okoli, raznašati kajto tell one's money American šteti svoj denarto tell one's beads religion moliti rožni venecto tell the news — naznaniti, povedati, objaviti novicoto tell the tale colloquially pripovedovati (povedati) žalostno zgodbo (ne da bi zbudili usmiljenje)to tell tales — zbrbljati, izklepetati; opravljati, obirati; spletkaritito tell the votes politics šteti glasovehe told him to go — rekel (ukazal) mu je, naj grenever tell me! — ne čvekaj mi! ne kvasi mi jih!this tells its own tale — to se razume samo po sebi, to je jasnowe were told to get up — rekli so nam, naj vstanemoyou're telling me! slang tega mi ni treba praviti!; komu pripovedujeto to?; kot, da jaz tega ne vem!;2.intransitive verbpripovedovati, govoriti, praviti; obvestiti, informirati ( about o); spoznati, vedeti (by po); imeti posledice, postati očiten, očitno se pokazati; colloquially izdati, ovaditi, zatožitihow can you tell? — kako morete to vedeti?to tell on ( —ali of) s.o. — izdati, zatožiti kogathat tells against you — to govori proti tebi;
См. также в других словарях:
sám — 1 a o tudi ó zaim. (ȃ á) 1. izraža, da je kdo brez stikov, povezave ali ni skupaj z drugimi: vsi so odšli, spet sem sam; želel je biti sam z njo; ostali smo sami sredi gozda; pohiti, otroka sem pustila samega; našel jo je samo doma; čisto, ekspr … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razuméti — úmem dov. in nedov., razúmel tudi razumèl in razumél (ẹ ȗ) 1. vključiti, sprejeti v zavest in ugotoviti vzročne, logične povezave: učenci snovi kljub razlagi niso razumeli; s svojo bistroumnostjo je problem hitro razumel; filma ne razumem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
práviti — im nedov. in dov. (á ȃ) 1. delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani a) z govorjenjem: praviti novice; kdo ti je pravil o tem; tega ni treba okrog, pog. naprej praviti / poslušajte, kaj vam pravim: najbolje bo, da takoj odidemo / komu kaj na uho … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ob — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ób (ọ̑) 1. za izražanje premikanja v položaj, da pride a) do dotika s čim ovirajočim: spotakniti se, zadeti ob kamen; udariti s pestjo ob mizo; zadeti ob podboj; treščiti, vreči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rêči — rêčem dov., tudi rekó; rêci recíte; rékel rêkla (é) 1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: te besede nisem rekel; reci a / otrok že reče mama zna reči / na vse obtožbe ni rekel niti besede je molčal, bil tiho; kar podivja, samo če… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slíšati — im nedov. in dov. (í ȋ) 1. s sluhom zaznavati: govôri glasneje, da bomo slišali; nekaj trenutkov je bilo slišati samo dež; slišala je korake pred hišo; iz vasi je bilo slišati lajanje psa; ali ne slišiš, da zvoni; niso slišali, kdaj je odprla… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
člôvek — éka m ed. in dv. (ó ẹ) 1. bitje, ki je sposobno misliti in govoriti: človek in narava; človek se rodi, umrje; te živali se bojijo človeka; anatomija človeka; razlika med človekom in živaljo 2. oseba neglede na spol ali oseba moškega spola: neki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
láčen — čna o prid. (á ȃ) 1. ki čuti potrebo po jedi: lačen otrok; biti lačen; lačna živina; premraženi in lačni so čakali jutra; lačen in žejen; zelo lačen; lačen kot pes, volk / lačne pršice so še enkrat manjše kakor site / ekspr. doma ima pet lačnih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
